Zamolčane zgodbe: Meta Kušar

Strašno hudi

Berite Meto Kušar. Napadeni boste.

Cepetali boste.

In globoko hvaležni boste

Za njeno Neznosnost.

Tako je ob izidu pesniške zbirke Ljubljana pesnici in esejistki Meti Kušar zapisal Tomaž Šalamun. Ko se vržeš v njeno poezijo in njeno delo, veš, kaj je imel v mislih.

Ni presenetljivo, da avtorica za seboj pušča dolge sledove. Njen zamah s peresom ni neopazen, površen ali medel, v poezijo se vrže vsa. “Lahko je naporno kot hoja ali tek, a je blazno v redu, ko to narediš,” pravi sama.

In naredila je že veliko. Napisala je šest pesniških zbirk. Njena Ljubljana je denimo prevedena v angleščino, srbščino in poljščino. Druge zbirke so prevedene še v nizozemščino, hebrejščino in arabščino. Za zbirko Vrt je prejela Veronikino nagrado, za zbirko intervjujev in esejev Kaj je poetično ali ura ilegale pa Rožančevo nagrado.

Po tej poti, naj bo na njej še tolikov slepih ulic ali ovir, ji je še vredno hoditi. Ne nazadnje ni užitka, ki bi bil večji in bi trajal dlje, kakor je ta, ko nekaj narediš dobro. Takšnim užitkom, je dobro slediti. Ni pa nujno, da izpod prstov vedno pride kaj dobrega.

Lahko pa dobro pride takrat, ko veš, kaj je treba storiti oziroma kako to zagrabiti. Vse se da, če imaš pravi prijem, pravi Meta Kušar. Pravi prijem pomeni, da veš, kako boš nekaj prikazal, da pri tem ne boš kopiral in delal kakor drugi in da ne boš prehitro zadovoljen z odgovori na težka vprašanja. Pa da boš pri tem lepo poslušal, kar ti srce govori, in tudi malo po svoje hodil.

Tukaj se približaš popolni svobodi. Ob ustvarjanju se lahko prav česar koli dotakneš in se pri tem ne ustavljaš, ko ugotoviš, da lahko ljudem pokažeš, kar ne vidijo, pa bi bilo prav, da bi.

Zato obrnimo svoje oči tudi v poezijo Mete Kušar. V njej se skriva še najmanj en svet, ki se nam bo z veseljem pustil zbezati na plano.

Podkast Zamolčane zgodbe v sodelovanju z Miro, ženskim odborom slovenskega centra Pen, ustvarjava Maja Čakarič in Klara Škrinjar. Z Meto Kušar sem se pogovarjala Maja. V podkastu kukamo skozi okna, v dobesednem in prenesenem pomenu. Vstopamo v prostore in svetove, do katerih večinoma nimamo dostopa, in tako glasove ustvarjalcev, ki že dolgo soustvarjajo literarne pokrajine ter bogatijo naš družbeni prostor, prenašamo med vas.